»Kot mladeniča me je globoko ganil Dekalog Kieślowskega. Mojstrovina, povsem osredotočena na moralne dileme; zgodba vseh zgodb, edina zares prevzemajoča pripoved. Bolj kot katera koli srhljivka. Ne verjamem, da sem se vsaj malo približal genialnosti Kieślowskega ali globini, s katero je obravnaval moralne teme, vendar sem se vseeno čutil dolžnega poskusiti, v zgodovinskem trenutku, ko se etika včasih zdi neobvezna, neulovljiva, nejasna ali prepogosto uporabljena zgolj kot sredstvo. Etika je resna zadeva. Podpira svet. In Mariano de Santis je resen človek.«
»E Stata La Mano di Dio je moj najpomembnejši in najbolj boleč film in vesel sem, da se je vsa ta bolečina zdaj spremenila v veselje. Danes je šele prvi korak in lepota tega tekmovanja je v tem, da gre za edino na svetu, na katerem je uvrstitev med najboljših pet zmaga. Vesel sem, da je bil film izbran.«
»To je zgodba o odraščanju, ki se stilistično želi izogniti pastem običajne avtobiografije: hiperboli, žrtvi, usmiljenju, sočutju in popuščanju bolečine skozi preproste, redke in bistvene prizore ter z nevtralno, trezno glasbo in fotografijo. Kinematografski aparat bo naredil korak nazaj, da bo življenje teh let govorilo tako, kot se jih spominjam, tako, kot sem jih doživljal in čutil. Povedano preprosto, to je film o senzibilnosti.«
»Da sodelujem na letošnjem Filmskem festivalu v Zürichu s svojim najbolj osebnim filmom, me veseli, saj E stata la mano di Dio govori tudi o trenutku, ko zberemo pogum in priznamo sebi in drugim, da želimo poskusiti nezavedno in noro tveganje režiserskega poklica.«